Vračati se v žensko energijo je klic
Če si ženska, morda v sebi čutiš, da si utrujena, izpraznjena, nemirna ali kako drugače neizpolnjena, izčrpana. Temu se ni čuditi, saj se vračaš vsakodnevno iz »boja« oz. zunanjega sveta, v katerem opravljaš svoj poklic in imaš številne druge obveznosti. Namreč v tem svetu, v katerem živimo v zahodni Evropi, prevladuje moški princip in tudi me ga moramo v sebi aktivirati, če hočemo v tem svetu uspešno delovati. Vsaj zaenkrat je tako. Pri naših nalogah vodimo, načrtujemo, organiziramo, se odločamo, preverjamo rezultate, dajemo pobude … Vse to pa velja za delovanje iz moške energije.
V sebi imamo tako moški kot ženske oba principa, vendar če si rojena kot ženska, naj bi prevladovala ženska energija v tebi. Če moraš čez dan biti v moški energiji, je nuja ženske narave, da se vsak dan vrneš v svojo žensko energijo. Delovati po moško nas, ženske, na nek način izčrpava, občutek je, da damo vso energijo iz sebe in se izčrpamo. Kljub temu da v svojem poklicu uživamo in imamo celo notranje zadoščenje, nas vendarle energijsko »izprazni«. Nekateri poklici tudi zahtevajo celodnevno prisotnost na delovnem mestu in ženske, matere, žene se vračajo domov pozno, šele proti večeru. Tako ženska večino časa preživi v moški energiji, kar jo veliko bolj izčrpa kot moške, ki jim je moško delovanje pisano na kožo in se lahko vračajo domov »z lova« tudi pozneje kot ženske. Zato, draga ženska, se vsak dan vračaj k svoji pravi naravi, da se boš spet napolnila, obnovila, se začutila.
Vračati se v žensko energijo pomeni biti pasivna, sprejemajoča, povezana s sabo in svojimi pravimi potrebami. Pomeni negovati se, fizično, in tudi psihično napolniti se z lepimi občutji, nežnostjo, milino, strastjo, karkoli že v danem obdobju. Povezovati se s svojo nežno intuitivno naravo, s svojo dušo, ki nas vodi in zašepeta, kaj je pomembno za nas, usmerja nas in namiguje, kaj je prav, za nas, za naše otroke, družino, tudi širše, za družbo v smislu pravih vrednost in načina življenja. Ženska narava je povezana z življenjem, ustvarjanjem, rojevanjem, s prvinsko naravo. Ona ve, kako bo osmislila življenje in kaj je pomembno, da se odnosi in stvari razvijajo v pravo smer. Za vse to rabi ženska čas, mir in prostor, ko lahko občuti sebe, svoje občutke in sliši tihi glas intuicije, ki ji šepeta. Morda so to ure takoj po vračanju iz službe domov, morda večerne ure pred počitkom, morda oddih na prostem in v naravi, jutranje ure zase, morda obisk joge ali delavnice, ples, čas za pisanje dnevnika. Načinov je veliko. V tem času in prostoru, »ukradenem« zase, bo vsaka zase našla tisto, kar jo bo napolnilo, osrečilo, saj bo spet v stiku s sabo, svojo intuitivno naravo, počutila se bo radostno, spočito in sijoče. Morda jo bo napolnila joga obraza, meditacija, branje knjige, poslušanje podkastov s temami, ki so v sozvočju z njo samo, kuhanje priljubljene hrane, sproščanje, sprehod po gozdu, ples, pisanje svojih spoznanj, risanje, morda se bo negovala, izvajala zdravilne masaže svojega telesa; ob teh »nežnih« dejavnostih se oglasi tihi glas, ki ga bo uspela slišati, o sebi, otroku, morda službeni dilemi … Kaj je prav, da stori, da pove, da usmeri … Sprememba počutja ob tem je opazna. Med svoje drage ali k svojemu partnerju se bo vrnila polna, žareča, morda iskriva, samosvoja, predvsem pa v ženski energiji, v vlogi ženskih arhetipov, kot so mati, žena, ljubica, prijateljica, duhovna ženska, zdrava in »nahranjena«. Iz te polnine bo lahko v odnosih delovala na pravi način, moški bo lahko deloval v moški energiji in preko ženske prišel tudi v stik s svojimi čustvi, otroci bodo imeli srečno mamico, ki jim bo znala prisluhniti in jih negovati. Ženska sega do svoje sreče v vodnjaku lastne duše, ne v zunanjem svetu.
Vračati se v žensko energijo pomeni ohranjati svoje zdravje, saj tako telesu omogočiš, da se samo obnovi, nahraniš ga z zdravilnimi energijami, ki se sproščajo ob tem. Pogosti so prizori, da je ženska ves dan opravilna, tudi po službi ves čas streže družinskim članov, morda poskrbi za ostarele starše, nabavlja hrano, vozi otroke na dejavnosti … Če si ženska, veš, kaj vse te vsak dan kliče, da opraviš. Zvečer »padeš dol« izčrpana, živiš iz dneva v dan že malo avtomatsko, ne da bi občutila stisko telesa, ki je preobremenjeno, ne da bi slišala tisti glas, ki je zate pomemben vodnik. Morda je čas, da upočasniš, se ustaviš, miruješ. Se ukvarjaš s sabo, si prisluhneš. To je zate kot žensko klic k sebi. Ga čutiš, slišiš?
Ženske smo tudi izgubile medgeneracijske prenose izkušenj in modrosti; s starejših na mlajše.
Naše mame nam niso povedale kaj dosti o skrivnostih življenja in o ženski nasploh. V naši družbi se je to izgubilo. Prenos znanja in izkušenj o ženski nasploh s starejše na mlajše se je v sodobni družbi prekinil. Tako mora vsaka zase odkrivati sebe, ponavadi šele takrat, ko nas doleti kakšna ovira, bolečina, bolezen, težave v odnosih. Šele takrat se začnemo spraševati, kje smo se napačno odločile, napačno ravnale, morda kaj pomembnega izpustile. Mnoge mlade ženske so danes osamljene, prepuščene same sebi in na prepihu preizkušenj v življenju, partnerstvih, v to vstopajo nepripravljene. Starejše pa so morda odrinjene na rob družbe. Je morda čas, da ponovno vzpostavimo povezave med ženskami različnih generacij in si prenesemo svoje »bisere«?
Če si prišla do konca tega članka, te morda kliče navdih, da bi vstopila v svoj notranji prostor ženske. Če bi se rada povezala z drugimi ženskami, bi bila rada deležna medsebojne podpore, slišanosti, medsebojnih pogovorov v ženskem krožku, se lahko povežeš z mano na naslovu: irena.sofija10@gmail.com.
