Vrste odnosov in ženska energija

Tri življenjska obdobja – tri stopnje herojskega potovanja

 V svojem življenju gremo skozi tri obdobja ali kroge: priprava, potovanje in povratek.

V začetni fazi smo polni pričakovanj in idealov, naivni, nerealni, morda tudi zelo mladi, imamo veliko romantičnih iluzij. Podamo se v življenje in doživimo prva močna razočaranja, kjerkoli, morda v partnerstvu, službi, zdravju … V primeru pomanjkanja v otroštvu imamo v sebi praznino in pritegnemo ustreznega človeka, ki se prilega tej naši rani, mislimo, da je to ljubezen, a sledi razočaranje. Pademo iz raja. Znajdemo se v zelo težki situaciji. Prelomnice nas lahko zelo prizadenejo. Predramijo nas.

Sledi druga faza, ko se soočamo s svojimi lekcijami. Ta faza je namenjena temu, da odrastemo - arhetipsko, energijsko in duhovno. To je obdobje, v katerem odkrijemo, kakšen je namen našega življenja; kaj je za nas izbrala naša duša. V življenju dobimo to, kar rabimo, ne to, kar si želimo, z namenom da se vrnemo k sebi. Sprašujemo se, kaj je šlo narobe, kaj smo naredili narobe. V tej fazi se izobražujemo, iščemo odgovore,  ozaveščamo, čistimo vzorce … Duša se začne prebujati in nas voditi in tako nas vodi do še globljih uvidov. Naša notranja moč se veča, hkrati z njo se veča tudi notranja radost.

Preidemo v tretjo fazo  - fazo povratka k sebi, k notranji moči; okoliščine se izboljšajo, imamo občutek, da manifestiramo tiste želje, o katerih smo jih vse življenje sanjali. Odpremo se duhovnemu vodstvu in duhovnemu poslanstvu.

Da bi prišli nazaj k sebi domov, morda temu tudi lahko rečemo do notranje poroke, moramo stopiti na pot samozdravljenja, zdravljenja našega notranjega sveta – arhetipskega, energijskega sveta. Večina ljudi je zataknjena ob koncu prve ali na začetku druge faze – zataknjeni so v vlogi žrtve, rešitelja, ustrežljivca ali upornika, torej v svoji senci. Ti vzorci nam preprečujejo, da se naučimo življenjskih lekcij in gremo naprej. Ostajamo v bolečini. Imamo pa možnost, da naše slabe izkušnje vzamemo kot darilo in se napotimo v samospoznavanje in samozdravljenje. Navsezadnje nas k temu usmerja tudi duša, da bi le dosegli spoj z njo in zaživeli v obilju.

Morda se pot zdravljenja začne s spraševanjem, zakaj se mi je to zgodilo, kaj sem delala narobe… da sem se ločila, da sem zbolela … da sem nesrečna, nemočna, zataknjena v odnosu, ki je zame izčrpavajoč, da sem notranje neizpolnjena … Kaj gre narobe, zakaj se mi morda stalno ponavljajo isti vzorci, podobni partnerji, iste težavne situacije … Namesto notranje moči in delovanja iz notranje moči in celovitosti je v nas bolečina, delamo stalne kompromise v življenju glede pomembnih izbir …

Globoko v nas je podoba tega, kaj je zdravo, kaj je moč.

-        Imaš zdrav občutek sebe in uživaš v odnosih,                                                        

-        V odnosih doživljaš veliko medsebojne podpore.

-        Odnos temelji na iskrenosti, strpnosti in čustveni bližini, spoštovanju,

-        Tvoj občutek varnosti, stabilne sreče in lastne vrednosti ni odvisen od odobravanja drugih, saj se v sebi počutiš varno.

-        V konfliktnih situacijah imaš razvito sposobnost samoregulacije čustev.

-        Prevzemaš odgovornost za svoje življenje in se ne zapletaš v čustvene drame drugih ljudi.

-        Znaš biti ljubeča, nežna in potrpežljiva, hkrati pa samostojna, suverena in neodvisna.

-        Opravljaš delo, ki te izpolnjuje.

Da, vse, kar smo našteli, izhaja iz varnega stila navezanosti in obdobja življenja, ki smo ga prej omenjali, torej drugega ali celo tretjega, in bi tak odnos poimenovali učeči se odnos ali celo sveti odnos.

A v prvem obdobju – fazi priprave – imamo pogosto prav nasprotno podobo odnosov.

Tri vrste odnosov

Tem trem fazam življenja ustrezajo tudi naši odnosi, lahko so partnerski ali drugi.

Karmični odnos (ženska preda svojo moč)

Za prvo fazo – pripravo -  so značilni t. i. karmični odnosi. Ti odnosi so polni drame, močnih čustvenih nihanj, sovraštva in ljubezni, prihodov in odhodov iz odnosa. Obstaja obsesivna magnetična privlačnost,  a tudi veliko bolečine. V njih ni konstruktivnih pomiritev, ni rasti. Morda ena oseba dela na sebi, druga pa ne. Zdi se, da se dva vrtita v krogih, ki se ponavljajo, ne glede na to, koliko se trudita nekaj spremeniti. Imata veliko konfliktov, ki se zdijo globoko ukoreninjeni ali nelogični. Ni celostne usklajenosti med partnerjema, ampak gre za fizično privlačnost in kemijo. Kljub temu težko prekineta odnos in gresta naprej. Pogosto se po stikih počutita energijsko prazno in čustveno izčrpano.

Za žensko tak odnos vodi v izčrpavanje njene energije in pogosto vodi v bolezen ali izgorelost, čustveno dno.

Kaže se njena ženska ranjena energija. Razvija senčno obliko ženskih arhetipov v odnosih.

Zdi se, da je obstala v občutku nemoči, prilagajanja partnerju, občutku žrtve, da se ne da nič spremeniti. Čustveni pretresi ji jemljejo vso moč, da bi poskrbela zase. Da bi lahko odšla iz takega odnosa, mora vlagati v svoje notranje delo na energijski in arhetipski ravni.

Če uspemo prekiniti take odnose in se učiti o sebi, rasti, se v drugi življenjski fazi – fazi potovanja – znajdemo v ti. i. učnih odnosih. V njih se naučimo pomembnih življenjskih lekcij – o mejah, ljubezni, lastni vrednosti.

Kljub izzivom je v njih občutek, da je ta povezava del dušne poti. Med partnerjema je vlada medsebojno spoštovanje in pripravljenost za učenje. Veliko stvari dasta skozi, veliko duhovnih testov, ki jima pomagajo zrasti, po vsakem izzivu sta močnejša. Čeprav imata različne duhovne poti, si delita podobne vrednote. Komunikacija ni vedno enostavna, a se s trudom izboljšuje. Med njima je ravnovesje med podporo in samostojnostjo.

Ženska se v takem odnosu izraža in čuti svojo moč v rasti in opolnomočenju, s strani partnerja čuti podporo in njegovo prizadevanja za rast. To ji daje zdravo osnovo za osebnostno in duhovno rast, za samonegovanje in  skrb zase. Lahko deluje v ženski energiji, saj ima partnerja, ki je v moški energiji.

Razvija svojo jasnoslušnost, jasnovidnost, jasnovednost, jasnočustnost; arhetipi mističarke, divje ženske, kraljice, svečenice.

Duhovno usklajen odnos sovpada s tretjo fazo razvoja, ko oba partnerja v prejšnjih odnosih (ali v enem samem, v učečem se odnosu) predelata destruktivne vzorce, prečistita energijske usedline karme in uzavestita svojo duhovno pot. Skupaj delita duhovni namen ali vizijo za svet. Njuna povezava je globoko mirna, varna in navdihujoča. Drug drugega spodbujata k avtentičnosti in k temu, da ostaneta zvesta svoji duši. Imata občutek, da sta na skupni duhovni poti ali poslanstvu. Njuna ljubezen presega osebno raven – služi nečemu višjemu.

Biti v takem odnosu pomeni čutiti se v celoti videno, sprejeto in povezano – na umski, telesni, srčni in dušni ravni. V takem odnosu oba širita srce, intuicijo in zavest. Tudi ko pridejo izzivi, obstaja občutek lahkotnosti in pretočnosti. Skupaj soustvarjata, služita ali delujeta v smeri kolektivnega prebujanja.

Ženska je v takem odnosu v polni moči. Živi iz svoje notranje moči in deluje v skladu z duhovnim poslanstvom. Svoje znanje in modrost predaja drugim. Živi tudi arhetipe mističarke, kraljice, svečenice, divje ženske.

VZROKI ZA PREDAJO ŽENSKE MOČI

Proces zdravljenja ne pride z zunanjega sveta, ampak se mora dogajati na notranjih ravneh. Pogosto se dogaja, da če zapustimo enega partnerja in srečamo drugega, da se zgodba ponovi. Le kako, da sem spet pritegnila podobnega, spet toksično razmerje? Pritegnemo ga iz naše rane. Delo na sebi je tisto, ki te vodi po poti zdravljenja. Le za kakšno zdravljenje gre? V ezoteriki govorimo o arhetipskem zdravljenju, energijskem zdravljenju, a k temu se bomo še vrnili kasneje.

Od kod izhajajo neravnovesja na nezavedni ravni, zaradi katerih izgublja ženska svojo moč in se znajde v toksičnih odnosih ali notranji neizpolnjenosti? Ženska, ki preda svojo moč drugemu, ima porušene 4 stebre notranjega sveta. To so:

-        ljubezen do sebe,

-        lastna vrednost,

-        zaupanje vase

-        in samozavest.

In posledice: v življenju stalno sprejema kompromisne odločitve (na osnovi nekih kompromisov, ne z dušne ravni).

Vzroki za izgubo stika z notranjo močjo so lahko v:

-        otroštvu,

-        preteklih življenjih,

-        družbi, okolju,

-        izgubi stika s svojo intuicijo.

V otroštvu smo doživeli neke vrste pomanjkanje; čustveno, materialno; ali celo različne zlorabe, nasilje.  Mama in oče sta živela iz svoje sence, nehote sta delovala iz nje, iz nezdravih vzorcev in to tudi prenašala na svoje otroke. Izraza mamina rana in očetova rana povesta, da nekaj ni bilo celovito, avtentično, ampak boleče, ranjeno in zato nezdravo; mama je bila morda odvisna od odnosa s svojim možem in je zaradi tega iskala stalne potrditve svoje vrednosti in ljubezni v njem, ni bila samostojna in v svoji moči; saj tudi njena mati tega ni znala. Svoj vzorec je prenesla v odnos s hčerjo, ki jo je nezavedno naučila, da se moškega stalno osvaja z zapeljevanjem, da dobi njegovo pozornost, in da sama ni dovolj celovita, da bi živela brez moškega. Zaide v senčni arhetip ljubice. Pozabi na svojo celovitost. Taka ženska potem stalno išče partnerje in vso svojo moč preda v roke njemu.

Očetova rana je bila na primer zapustitev – očeta je njegova mama zapustila, zato je razvil sovraštvo do ženske, nespoštovanje ženske energije, tiste nežnosti, ki je ne priznava ne v sebi niti pri hčerki niti pri ženi. Zato je deklica odraščala v trdi vzgoji, njena ženskost, nežnost, intuicija pa so bile v kali zatrte.

Takih primerov je veliko, še bila lahko opisovala, kako se to kaže v odnosu. Skratka mamina rana se prenaša naprej, prav tako očetova rana. Ko ozaveščamo te zgodbe iz otroštva, jih predeljujemo in jih ozaveščamo, jim odvzemamo moč. V meditaciji gremo globlje in zdravimo mamino in očetovo rano in s tem spreminjamo nezavedno. To so meditacije, ki imajo globoko zdravilno  in transformativno moč. V meditaciji o mamini in očetovi rani dobimo uvide v njuno življenje in tudi v naše ter z najvišjimi energijami kozmične mame in kozmičnega očeta te energije spravimo v ravnovesje.

Morda vzroki za predajo ženske moči tičijo v enem od preteklih življenj, ko je v neki inkarnaciji doživela travmatične dogodke in se je ta bolečina prenašala iz življenja v življenje in se oplajala kot snežna kepa, ona pa ni vedela, zakaj se stalno zapleta v boleče odnose. V pogovoru z intuitivnim svetovalcem se ta nabita energija, skrita v bolečini, razpusti, s tem ko uzavestimo njene začetke.  V meditaciji o prejšnjih življenjih se nam odkrijejo podobe in občutki, in ko jih vidimo, jih sprejmemo in z najvišjo energijo zdravimo, se ta bolečina razpusti. Ko s tega stališča pogledaš na svoje življenje, se ti odpre jasna slika, zakaj se ti je kaj dogajalo.

Kako pa družba,  v kateri živimo danes, vpliva na žensko, njeno esenco? Ženska energija ni cenjena, še pri posamezniku in družini ne, tudi v družbi opazimo, da ne.

Na splošno živimo danes v moškem principu.

     Namreč v tem svetu, v katerem živimo v zahodni Evropi, prevladuje moški princip in tudi me ga moramo              v sebi aktivirati, če hočemo v tem svetu uspešno delovati. Ko smo v službi vodimo, načrtujemo, organiziramo, se odločamo, preverjamo rezultate, dajemo pobude … Vse to pa velja za delovanje iz moške energije.

V sebi imamo tako moški kot ženske oba principa, vendar če si rojena kot ženska, naj bi prevladovala ženska energija v tebi. Če moraš čez dan biti v moški energiji, je nuja ženske narave, da se vsak dan vrneš  v svojo žensko energijo. Delovati po moško nas, ženske, na nek način izčrpava, občutek je, da damo vso energijo iz sebe in se izčrpamo. Kljub temu da v svojem poklicu uživamo in imamo celo notranje zadoščenje, nas vendarle energijsko »izprazni«. Nekateri poklici tudi zahtevajo celodnevno prisotnost na delovnem mestu in ženske, matere, žene se vračajo domov pozno, šele proti večeru. Tako ženska večino časa preživi v moški energiji, kar jo veliko bolj izčrpa kot moške, ki jim je moško delovanje pisano na kožo in se lahko vračajo domov »z lova« tudi pozneje kot ženske. Zato, draga ženska, se vsak dan vračaj k svoji pravi naravi, da se boš spet napolnila, obnovila, se začutila.

Vračati se v žensko energijo pomeni biti pasivna, sprejemajoča, povezana s sabo in svojimi pravimi potrebami. Pomeni negovati se, fizično, in tudi psihično napolniti se z lepimi občutji, nežnostjo, milino, strastjo. Povezovati se s svojo nežno intuitivno naravo, s svojo dušo, ki nas vodi in zašepeta, kaj je pomembno za nas, usmerja nas in namiguje, kaj je prav, za nas, za naše otroke, družino, tudi širše, za družbo v smislu pravih vrednost in načina življenja. Ženska narava je povezana z življenjem, ustvarjanjem, rojevanjem, s prvinsko naravo. Ona ve, kako bo osmislila življenje in kaj je pomembno, da se odnosi in stvari razvijajo v pravo smer. Za vse to rabi ženska čas, mir in prostor, ko lahko občuti sebe, svoje občutke in sliši tihi glas intuicije, ki ji šepeta.

Vračati se v žensko energijo pomeni ohranjati svoje zdravje, saj tako telesu omogočiš, da se samo obnovi, nahraniš ga z zdravilnimi energijami, ki se sproščajo ob tem. Pogosti so prizori, da je ženska ves dan opravilna, tudi po službi ves čas streže družinskim članov, morda poskrbi za ostarele starše, nabavlja hrano, vozi otroke na dejavnosti … Če si ženska, veš, kaj vse te vsak dan kliče, da opraviš. Zvečer »padeš dol« izčrpana, živiš iz dneva v dan že malo avtomatsko, ne da bi občutila stisko telesa, ki je preobremenjeno, ne da bi slišala tisti glas, ki je zate pomemben vodnik. Morda je čas, da upočasniš, se ustaviš, miruješ.

Ženske smo tudi izgubile medgeneracijske prenose izkušenj in modrosti; s starejših na mlajše.

Naše mame nam niso povedale kaj  dosti o skrivnostih življenja in o ženski  nasploh. V naši družbi se je to izgubilo. Prenos znanja in izkušenj o ženski nasploh s starejše na mlajše se je v sodobni družbi prekinil, nasprotno pa je bilo v tradicionalnih kulturah.

V miselnosti so tudi neka splošna pričakovanja, na primer da mora ženska nujno postati mati, kajti brez te vloge ni prava ženska. Tu so tudi druga pričakovanja …

Nazadnje je ženska odrezana od svoje intuicije, ki bi jo vodila do njenih intuitivnih uvidov preko jasnočutnosti, jasnovednosti, jasnoslušnosti in jasnovidnosti. Kaj je prav zanjo, za njeno družino, partnerja, navsezadnje za družbo. Nekoč so bile ženske tiste, ki so z modrostjo vodile druge.

ARHETIPI NOTRANJEGA OTROKA

Kaj se zgodi, če nismo imele zdravega otroštva, v katerem naj bi prejele vse tisto, kar je podporno, ljubeče, spodbudno? Govorimo o t. i. ranjenem notranjem otroku. Notranji otrok je jedro naše osebnosti, in če smo doživeli pomanjkanje v otroštvu, smo razvili veliko strategij, kako doseči pozornost drugih na manipulativni način ali pa imamo v sebi težke slabe občutke. Ta notranjih otrok popačeno razvije odraslo žensko in moško energijo, zato odrasel človek ne živi iskreno, jasno, avtentično iz svoje moči, ampak razvije različne popačene vzorce delovanja, kar ga vodi v neuspeh, drame, nezadovoljstvo… Štirje poglavitni arhetipi otroka so upornik, rešitelj, žrtev in reševalec.

Govorimo o notranjem trikotniku energij. Ranjeni otrok aktivira ranjeno žensko in moško energijo.

Govorimo o senčnatih arhetipih ženske in moške energije.

Tu so mala deklica, mali deček, sestra, brat, večni ljubimec, senčni duhovnik, oče, mati, senčni bojevnik itd.

Namesto da bi živeli v sončnih aspektih, živimo v senčnih.

Senca ženske energije lahko vključuje:

·       občutek žrtve (sočutje do same sebe in svojih okoliščin)

·       občutek nemoči, šibkosti

·       manipuliranje, da bi dobila, kar želiš

·       zadrževanje ljubezni

·       odvisnost, oklepanje

·       soodvisnost

·       pretirana občutljivost, čustvenost

To se kaže npr. ko mama nadzoruje svoje otroke in jim ne pusti odrasti, duhovnik zlorabi svoje darove za manipulacijo drugih, oče preveč pričakuje od otok, čustveno manipulira, mala deklica goji nestvarna pričakovanja o partnerstvu, prilagaja se stalno kot kameleon partnerjevi osebnosti, je nemočna, ne zna sprejemati odločitev, izogiba se odgovornosti, v odnosu išče starša, večni ljubimec jemlje odnose kot pustolovščino, hitro se naveliča in išče nove, bolj vznemirljive odnose, ljubimka vidi odnose kot sredstvo za zapolnitev notranje praznine, bojevnica vsiljuje svojo voljo drugim, je agresivna, odklopljena od srca ipd.

 Ko se notranja ženska in moška energija uravnotežita, notranji otrok čuti varnost in ljubezen ter omogoča zdrave, stabilne in ljubeče odnose.

 POT ZDRAVLJENJA – vračanja notranje moči

Nekako to sovpada z drugim življenjskim obdobjem, ko se ženska vrača v svojo notranjo moč.

Dele sebe, ki jih ni mogla živeti in so bili skriti, potlačeni ali v senci, dobiva nazaj, to se čuti kot velika sreča in notranja izpolnitev. Zna postaviti meje, reči ne, postaviti sebe na prvo mesto. Čuti notranjo polnino in išče izraze sebe. Začne delati svoje dušno poslanstvo. Pritegne zdravo in srečno partnerstvo. Če je to tako, potem je prehodila vso pot potovanja.  Začne živeti najvišje aspekte mame, žene, ljubice, kraljice, svečenice, divje ženske.

1. Zgodbe iz otroštva predelamo na zavestni ravni

2. Ozavestimo in predelamo na čustveni ravni

3. Na ravni živčnega sistema

v Pisanje dnevnika, psihoterapija, študij, ozaveščanje

v Arhetipe iz senčne plati preoblikujemo v sončno; arhetipi grških boginj in bogov – učenje o medosebnih odnosih

v Meditacije – zdravilne, očiščevalne, globoko transformativne (meditacije delujejo na nezavedno)

v Druge tehnike

           Svoje dele vračamo iz sence v sonce.

Razvijemo tudi višje arhetipe.

Arhetip kraljice se kaže v naslednjih lastnostih: vodiš z dostojanstvom in srčnostjo, čutiš svojo notranjo avtoriteto, ustvarjaš prostor, kjer lahko drugi rastejo, odločaš se iz jasnosti in zrelosti, si odgovorna voditeljica svojega življenja.

Arhetip svečenice prepoznamo po naslednjem: intuicija je močna in zaupanja vredna, utelešaš modrost in globino, spoštuješ svete trenutke in rituale, si kanal za višje vodstvo, tvoja prisotnost prinaša svetost in jasnost.

Divja ženska se kaže v pristnosti, povezanosti z naravo, v tem, da znaš poslušati svoj instinkt, čutiš se svobodno in zvesto sebi, tvoj izraz je iskren in suveren, si v stiku s cikli narave in telesa.

Mističarka se prepozna po tem, da si globoko povezana z božanskim. Znaš biti v tišini in poslušati notranji glas. Duhovna praksa ti daje stabilnost. Tvoja prisotnost pomirja in prinaša globino. Duhovnost živiš skozi vsakdanje dejanja.