Esenčica, 14. 3. 2026, Notranja radost

Sodobni človek pogosto čuti notranjo praznino, ki jo skuša zapolniti z zunanjimi viri, morda s pomembnimi odnosi, hrano, z opojnimi substancami, z različnimi nezdravimi vzorci, a ta notranja “luknja” se nikakor ne zaponi. A obstaja pot, pot k sebi, pot k stiku z najglobljim bistvom, le stik s tem bistvm, s tvojo dušo, te dokončno napolni in osmisli. Da bi prišli nazaj k sebi domov, morda temu tudi lahko rečemo “notranja poroka”, moramo stopiti na pot samozdravljenja, zdravljenja našega notranjega sveta – arhetipskega, energijskega sveta, in spoznavanja svoje modrosti, ki jo imamo v sebi. Ko se povežemo s svojo pravo naravo in obudimo spomin na vse, kar smo (in smo že nekoč bili), se vračajo naši izgubljeni deli ter se integrirajo z nami; to je neizmeren vir sreče, ravno to povezovanje z vsemi zanikanimi deli sebe daje neizmerno izpolnitev. In “luknja”, praznina, je zapolnjena z občutki smisla, nežnosti, mehkobe, dušnega poslanstva, celovitosti. To pot poznam, saj sem jo sama prehodila.